DOBRO JE VEDETI

Različne poškodbe zaradi sodobnega načina življenja, bodisi banalne, včasih pa tudi hude, so vse pogostejše. Med take s hudimi posledicami sodijo tudi poškodbe hrbtenice z okvaro živčnega tkiva - hrbtenjače.

Poškodbe hrbtenice z okvaro živčnega tkiva - hrbtenjače - najpogosteje nastanejo v prometnih nezgodah, zgodijo pa se tudi pri delu v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu in gozdarstvu ter športu.

Hude poškodbe vratne hrbtenice in hrbtenjače, pri katerih trajno ohromijo zgornje in spodnje okončine, so prav tako najpogosteje posledica prometnih nezgod, že na drugem mestu po pogostnosti pa so vodni športi.

70 - 80% poškodb vratne hrbtenice v vodnih športih nastane pri skoku na glavo v plitvo vodo.

Če skočimo na glavo v vodo, ne da bi vedeli, kako globoka je, lahko pri skoku zadenemo z glavo ob dno, skalo, vejo ali kakšno drugo oviro, ki je nismo predvideli. Sile udarca so navadno zelo velike in se preko skeleta prenesejo na vratno hrbtenico ter jo poškodujejo.

Dobro je vedeti Dobro je vedeti Dobro je vedeti Dobro je vedeti Dobro je vedeti

Močnim silam, ki pri takem udarcu delujejo na vratno hrbtenico, se vezivno tkivo in mišice vratu ne morejo upreti, zato se vretence zdrobi in premakne, zdrobljeni in premaknjeni deli skeleta pa pritisnejo in poškodujejo občutljivo živčno tkivo hrbtenjače ali hrbtnega mozga in živce, ki iz nje izstopajo.

Kadar so poškodbe tako visoko, so okvarjena živčna vlakna, ki oživčujejo zgornje in spodnje okončine in vse telo od poškodbe navzdol. Posledica tega je tetraplegija oz. tetrapareza, poškodovanec je vezan na invalidski voziček, ki ga lahko vozi le po ravnem, gladkem terenu. Pri osnovnih dnevnih opravilih je kljub dolgotrajnim in dragim postopkom zdravljenja in rehabilitacije še vedno v veliki meri odvisen od pomoči druge osebe in uporabe raznih pripomočkov.

Ko se mladi zberejo na kopališču - bazenu, bajerju, reki, jezeru ali morju - v svoji razigranosti in včasih postavljaštvu ne razmišljajo o nevarnosti oz. poškodbi, ki jih lahko doleti. Zato se kaj lahko zgodi, da neprevidno skočijo na glavo v vodo, ne da bi se prepričali o njeni globini. Posledice pa so hude.

Analiza poškodovancev, ki so se na tak način poškodovali na območju Slovenije od leta 1970 do 1989, je pokazala naslednje:
a) najpogosteje se poškodujejo mladi ljudje, stari od 15 do 19 let. Le redki poškodovana so starejši od trideset let, kar 85% pa jih je v starostni skupini od 14 do 24 iet.
b) v 93% so poškodovanci moškega spola, kar je gotovo povezano z bolj tveganim in manj previdnim obnašanjem mladih fantov.

Dobro je vedetiDobro je vedetiDobro je vedetiDobro je vedetiDobro je vedeti

Večina nezgod se zgodi v glavni plavalni sezoni od junija do avgusta. Kar prepogosto pa slišimo podatek, da se je nezgoda zgodila na izletu ob zaključku šolskega leta.
Iz tujih statistik so znani podatki, da se večina teh nezgod zgodi zunaj organiziranih kopališč, ki nimajo kopalnega mojstra, usposobljenega za reševanje takih poškodovancev, in poleg tega ob njih ni mogoče postaviti opozorilnih tabel.
Glede na vse, kar smo povedali do sedaj, pa tudi zaradi dejstva, da se večinoma poškodujejo mladi v tistih letih, ko so slabo dovzetni za nasvete o previdnem obnašanju, je najbolj primema oblika preventivnega delovanja vzgoja mladega plavalca.
Mladim plavalcem morajo postati "zlata" pravila varnega skakanja in plavanja nekaj samoumevnega (kot jim je postalo samoumevno pravilo, da ne smejo v vodo takoj po jedi). Prav tako jih moramo opozoriti na možne pasti, ki prežijo pod vodno gladino.

Kje čakajo pasti?
a) Kjer je voda kalna, ni mogoče oceniti njene globine.
b) Podvodnih čeri v morju in skal v rekah in jezerih z vrha brega pogosto ni mogoče opaziti.
c) Spolzka tla ob bazenu in nepričakovano plitko dno lahko spremenijo skok v tragedijo.

Če skačemo na glavo v vodo, se moramo najprej prepričati, kako globoka je, roke pa naj bodo pri skoku izprožene, da zavarujejo glavo pred poškodbo.

Zapomnimo si:

NE SKAČI V VODO, ČE SE NISI PREPRIČAL O NJENI GLOBINI!
POŠKODBA HRBTENJAČE JE PREVISOKA CENA ZA EN SAM TRENUTEK UŽITKA!
NIKAR SE NE SLEPIMO, DA SE NAM TO NE MORE ZGODITI!

ZLATA PRAVILA VARNEGA PLAVANJA IN SKAKANJA V VODO:

01 PREDEN SKOČIM V VODO DOBRO PREMISLIM! VEDNO POGLEDAM, KAKO GLOBOKA JE VODA!

02 KADAR SKAČEM, NAJ BO PRVI SKOK VEDNO NA NOGE!

03 SKAKANJE V NEZNANO, TEMNO ALI KALNO VODO JE ZELO TVEGANO.

04 ČE SE LE DA, PLAVAM V DRUŽBI!

05 PRI SKOKU NA GLAVO VEDNO STEGNEM ROKI NAPREJ!

DVAKRAT PREMISLIM, PREDEN ENKRAT SKOČIM, SAJ SE SKOK LAHKO KONČA S POŠKODBO HRBTENICE!

Vir: Narodni inštitut za javno zdravje

 

 

 

mt_ignore    
  Društvo paraplegikov severne Primorske
Rejčeva ulica 5 - 5000 Nova Gorica
TRR SI56 0475 0000 1024 080 pri Nova KBM
05 300 28 22
040 543-338
041 393-410 predsednik
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
   

Facebook

Zadnje v galeriji