Srečanje s predstavniki političnih strank

Srečanje s predstavniki političnih strank
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, je 12. aprila 2022 pred državnozborskimi volitvami, pripravil že tradicionalno srečanje predstavnikov reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij, ki so povezane v NSIOS in predstavniki političnih strank.

Letos so se vabilu odzvali: Slovenska demokratska stranka Davorin Kopše, Gibanje Svoboda Tereza Novak, Naša prihodnost in dobra država Boštjan Kotnik, Državljansko gibanje Resni.ca Marina Bačić, Lista Marjana Šarca Aljaž Kovačič, Naša dežela Dejan Podgoršek, Povežimo Slovenijo Luj Šprohar, Levica Nataša Sukič, Stranka Alenke Bratušek Vojko Starović, Nova Slovenija Cveto Uršič, Piratska stranka Petra Kovačec, Domovinska liga Domen Ponikvar, Nestrankarska ljudska lista gibanja Gregor Kos in Socialni demokrati Uroš Prikl.

Na srečanju je predsednik NSIOS Borut Sever v uvodu poudaril: »Invalid je človek kot vsak drug, vendar zaradi invalidnosti ne more živeti čisto tako, kot običajno živijo ljudje, zato potrebuje določene dodatne spodbude in prilagoditve. Konvencija OZN o invalidih spodbuja, varuje in invalidom zagotavlja polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spodbuja spoštovanje njihovega prirojenega dostojanstva. Zaključne ugotovitve Odbora OZN za invalide žal, naši državi niso v čast in kažejo na dejstvo, da je še veliko nedorečenih stvari v zvezi z pravicami invalidov.«

Za tem so vsi predstavniki strank imeli priložnost odgovoriti na enaka, časovno omejena vprašanja, ki sta jim jih postavljala povezovalca programa – Mateja Toman in Štefan Kušar.

Prvo vprašanje
- splošna ocena je, da nam do sedaj ni uspelo oblikovati integralne razvojne politike invalidskega varstva. Menimo, da je eden od razlogov še vedno premalo temeljitega posvetovanja z reprezentativnimi predstavniki invalidov v okviru NSIOS, ko govorimo o skupnih vsebinah slovenskih invalidov ali pa s posameznimi reprezentativnimi invalidskimi organizacijami, ki na podlagi Zakona o invalidskih organizacijah reprezentativno zastopajo točno določeno skupino invalidov. Žal, se v praksi udejanja rek »Nič o invalidih brez invalidov!« tako, da se opravi vljudnostni formalni pogovor, kjer lahko našteti predstavniki invalidov »izpojejo svojo dušo«, nato pa je njihovo predstavljeno stališče neupoštevano, prezrto in ignorirano!
Kako nameravate zagotoviti, da se bo ta obveza spoštovala na način, da bodo sistemske rešitve kompromisni rezultat predlogov predstavnikov RIO in programa države, predvsem pa, da rešitve v zakonskih ali podzakonskih aktih ne bodo vsebovali rešitev proti volji invalidov?

Drugo vprašanje - Eden izmed največjih izzivov na področju posledic različnih telesnih okvar, kar povzroča invalidnosti, je težko socialno stanje številnih invalidov, pri čemer bi izpostavili zelo ekonomski vidik prenizkih invalidskih pokojnin.
Kako bi po vašem mnenju moral družbeni podsistem učinkovito delovati, da bi dosegal finančne izboljšave, ki bi invalidom omogočale dostojno življenje? Sploh če upoštevamo dejstvo, da imajo invalidi zaradi različnih telesnih okvar višji življenjski strošek – npr. uporabnik električnega vozička potrebuje večjo kvadraturo stanovanjske površine, da lahko normalno z vozičkom opravlja vsakodnevne življenjske potrebe.
Ali v vaši stranki podpirate idejo, da bi vsi invalidi glede na različnih telesne okvare prejemali posebno invalidnino po vzoru nekaterih držav članic EU?

Tretje vprašanje - pomemben sistemski izziv so tudi arhitekturne ovire ter dostopnost javnega prevoza in elektronskih komunikacij.
Ali ste kdaj pomislili o mobilnosti invalidov v naši družbi, saj je znano, da v veliki večini sredstva javnega transporta niso prilagojena za prevoz invalidov, čeprav bi morala biti dostopnost cestnega potniškega prometa, tudi medkrajevnega, skladno z zahtevo Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, v celoti zagotovljena že od leta 2021. Hitro pa se bliža tudi rok, v katerem naj bi bil v celoti dostopen tudi prevoz z vlakom. Kaj konkretno bi predlagali, da bi se dostopnost do javnega prevoza zagotovila v najkrajšem možnem času glede na že dolgo znane zahteve ZIMI in primere dobre prakse iz tujine? Predvsem imamo v mislih medkrajevne rešitve javnega prevoznega omrežja (avtobusi, vlaki itd.), saj so mestne rešitve relativno dobre – npr. LPP?.
Ali se poleg nakupa prilagojenih vlakov razmišlja tudi o takšnih rešitvah postaj, da bodo lahko invalidi samostojno uporabljali javni prevoz?

Četrto vprašanje - Invalidi smo izjemno veliko pridobili s sistemsko ureditvijo osebne asistence. Z velikim pričakovanjem pa so oči invalidov uprte tudi v sistem dolgotrajne oskrbe.
Kakšne rešitve predlagate, da bodo dolgotrajne oskrbe deležni vsi, ki jo nujno potrebujejo? Trenutno je še veliko nejasnosti. Kako boste reševali pravični dostop do storitev dolgotrajne oskrbe za različne skupine invalidov, saj smo ugotovili, da pristop po principu uravnilovke ne deluje?

Peto vprašanje - Invalidi se na trgu dela še vedno soočamo s slabšimi zaposlitvenimi možnostmi in diskriminacijo. Statistični podatki kažejo, da kvotni sistem prinaša določene pozitivne učinke na področju zaposlovanja invalidov, zlasti pri ohranjanju zaposlitev invalidov. Številni delodajalci s področja gospodarstva uspešno dosegajo predpisano kvoto. Želeli bi, da bi bile organizacije javne uprave pri tem za zgled, a je zanje predpisana najnižja, to je 2% kvota.
Ali podpirate zvišanje kvote za zaposlovanje invalidov v javni upravi in kaj predlagate za povečanje števila delovnih mest za invalide v javni upravi?
Ali menite, da so postopki za delodajalce v primeru uveljavljanja subvencij in pomoči za prilagoditev delovnega mesta za invalida v normalnem delovnem okolju dovolj preprosti, logični in nebirokratski, da jih delodajalci koristijo? Ali bi se jih lahko še poenostavilo?

Šesto vprašanje - menite, da je o invalidih in invalidnosti dovolj informacij in ozaveščanja v javnih medijih? V kulturno umetniških stvaritvah javnih zavodov in institucij, ki so financirane iz proračunskih ali javnih sredstev – npr. zastopanost invalidov oz. njihove problematike v filmih, TV produkciji, gledaliških in uprizoritvenih umetnostih?
Kaj bi se po vašem mnenju še dalo storiti, za izboljšanje osveščenosti o invalidih in njihovih pravicah?
Za vse vaše odgovore, mnenja in predloge se vam najlepše zahvaljujemo v želji, da se odrazijo tudi v praksi. Predlagamo, da v kontekstu današnjega srečanja podpišemo tudi protokol o sodelovanju in s tem spodbudimo in zavežemo tako politične stranke kot invalide k boljšemu sodelovanju.

Vsem, ki ste se odzvali vabilu, se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje na današnjem srečanju. Hvala tudi poslušalcem v občinstvu za udeležbo. Upamo, da vam bodo tudi današnji odgovori v pomoč pri odločanju, komu nameniti svoj glas.
mt_ignore    
Društvo paraplegikov
severne Primorske
Rejčeva ulica 5 - 5000 Nova Gorica
TRR SI56 0475 0000 1024 080
pri Nova KBM
+386 (0)5 300 28 22
+386 (0)40 543-338
+386 (0)41 393-410 predsednik
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Zadnje v galeriji